Zgodba, ki sega v leto 1690
Dvorec Štatenberg
Dvorec Štatenberg je baročno poslopje v bližini kraja Makole na obrobju Haloz nad reko Dravinjo, ki nosi ime po prvotnem gradu Štatenberg. Ta je že sredi 13. stoletja stal v kraju Stari Grad. Najbolj poznan je po zgodbi o ogrskem velikašu, baronu Francu Tahyju, glavnemu krivcu za veliki slovensko-hrvaški kmečki upor leta 1573. V poznem 17. stoletju so se lastniki štatenberške gospoščine, grofje Attemsi, odločili zapustiti istoimenski, danes razrušeni srednjeveški grad nad Makolami in se preseliti v dolino. Izbrali so si zložno razgledno vzpetino v bližini in tam pozidali svoj novi dvorec, ki se je kmalu razrasel do svoje današnje imenitnosti.
Razkošen baročni dvorec je najverjetneje že leta 1690 dal postaviti grof Ignacij Maria Attems za svojo poletno rezidenco, končali pa naj bi ga med leti 1720 in 1740. Attemsi so bili predvsem v času baroka ena najvplivnejših plemiških rodbin na Štajerskem. Posebej za Attemse naj bi dvorec načrtoval graški arhitekt Johann Joachim Carlon, ki je postavil tudi Attemsovo palačo v Gradcu. Dvorec je simetrično zasnovan. Znotraj je bil urejen manjši baročni vrt, ki so ga kasneje preuredili v angleškem krajinskem slogu, zasnova pa je delno ohranjena še danes.
Najbolj je znan po freskah in štukaturah v veliki slavnostni dvorani in elegantnih salonih, ki se nahajajo levo in desno od nje. Alegorije na stropu velike slavnostne dvorane, obrobljene s štukaturami, ponazarjajo antično mitologijo: Znanost in Umetnost pod okriljem Miru ter štiri elemente: zrak, zemljo, vodo in ogenj, ki so nasploh znani kot nek zaščitni znak Attemsov.
Severna dostopna pot je obsajena s kostanjevim drevoredom. Širše območje parka je zasajeno z domačimi in tujerodnimi drevesi, med katerimi izstopa orjaška duglazija (iglavec uvožen iz Severne Amerike). Med njimi so speljane vijugaste poti, območje parka pa prehaja na zahodu v gozd, kjer so nekoč bili ribniki.
V 80-ih so dvorec obnovili in znova zagnali delovanje.
Za Attemsi je na gradu zvrstilo mnogo plemiških družin in posameznikov. Leta 1910 je del dvorca s kapelo pogorel, a tako ga lastniki, razen kapele, hvaljeni. V času 1. svetovne vojne pa vse do začetka druge je dvorec posedoval industrialec Neumann iz Zagreba.
Po drugi svetovni vojni dvorec nekaj časa ni delovanje, v osemdesetih letih pa tako je emiscencijo reavdirajo in na novo oglašajo ter tako znova zagnali samo delovanje.
*Gradivo povzeto po različnih virih.
Dvorec na današnji dan
