Zgodba, ki sega v leto 1690

SINCE 1690

Dvorec Štatenberg

Zgodovina dvorca Štatenberg
Zgodovina o dvorcu Štatenberg

Dvorec Štatenberg je baročno poslopje v bližini kraja Makole na obrobju Haloz nad reko Dravinjo, ki nosi ime po prvotnem gradu Štatenberg. Ta je že sredi 13. stoletja stal v kraju Stari Grad. Najbolj poznan je po zgodbi o  ogrskem velikašu, baronu Francu Tahyju, glavnemu krivcu za veliki slovensko-hrvaški kmečki upor leta 1573. V poznem 17. stoletju so se lastniki štatenberške gospoščine, grofje Attemsi, odločili zapustiti istoimenski, danes razrušeni srednjeveški grad nad Makolami in se preseliti v dolino. Izbrali so si zložno razgledno vzpetino v bližini in tam pozidali svoj novi dvorec, ki se je kmalu razrasel do svoje današnje imenitnosti.

Razkošen baročni dvorec je najverjetneje že leta 1690 dal postaviti grof Ignacij Maria Attems za svojo poletno rezidenco, končali pa naj bi ga med leti 1720 in 1740. Attemsi so bili predvsem v času baroka ena najvplivnejših plemiških rodbin na Štajerskem. Posebej za Attemse naj bi dvorec načrtoval graški arhitekt Johann Joachim Carlon, ki je postavil tudi Attemsovo palačo v Gradcu. Dvorec je simetrično zasnovan. Znotraj je bil urejen manjši baročni vrt, ki so ga kasneje preuredili v angleškem krajinskem slogu, zasnova pa je delno ohranjena še danes.

Dvorec Štatenberg krasijo izjemne freske in štukature

Najbolj je znan po freskah in štukaturah v veliki slavnostni dvorani in elegantnih salonih, ki se nahajajo levo in desno od nje. Alegorije na stropu velike slavnostne dvorane, obrobljene s štukaturami, ponazarjajo antično mitologijo: Znanost in Umetnost pod okriljem Miru ter štiri elemente: zrak, zemljo, vodo in ogenj, ki so nasploh znani kot nek zaščitni znak Attemsov.

Severna dostopna pot je obsajena s kostanjevim drevoredom. Širše območje parka je zasajeno z domačimi in tujerodnimi drevesi, med katerimi izstopa orjaška duglazija (iglavec uvožen iz Severne Amerike). Med njimi so speljane vijugaste poti, območje parka pa prehaja na zahodu v gozd, kjer so nekoč bili ribniki.

Štukature na Dvorcu Štatenberg
Freske na dvorcu Štatenberg

V 80-ih so dvorec obnovili in znova zagnali delovanje.

Muzej Dvorec Štatenberg
Muzej Dvorec Štatenberg

Za Attemsi se je na gradu zvrstilo mnogo plemiških družin in posameznikov. Leta 1910 je del dvorca s kapelo pogorel, a so ga lastniki, razen kapele, obnovili. V času 1. svetovne vojne pa vse do začetka druge je dvorec posedoval industrialec Neumann iz Zagreba.

Zadnja predvojna lastnica naj bi bila baronica Ana Marija von Dyhrn, rojena grofica Krane. Ta naj bi ga leta 1941 od Neumannov odkupila, a v njegovih lepotah ni dolgo uživala, saj je leto pozneje (1942) žal umrla. Posest naj bi zapustila svoji najmlajši hčeri baronici Mariji von Dyhrn, grofici Krane , pozneje poročeni Knuplež. V njeni lasti oziroma v lasti kar cele družine von Dyhrn (baronica Marija je takrat bila še mladoletna), dvorec ni ostal dolgo, saj so ga v letih 1945/1946 denacionalizirali.

Po drugi svetovni vojni dvorec nekaj časa ni deloval, v osemdesetih letih pa so slednjega obnovili in na novo opremili ter tako znova zagnali samo delovanje.

*Gradivo povzeto po različnih virih.

NOVO OBDOBJE

Dvorec na današnji dan

Danes je dvorec v lasti podjetja Impol iz Slovenske Bistrice. Na dvorcu delujejo Gostinstvo Dvorec Štatenberg, Fundacija za ohranitev dvorca Štatenberg, Turistično društvo Štatenberg, Društvo vinogradnikov Makole in Moto klub Grofi Attems.